Gradnja pozimi: se da, ampak ali se res splača?

Gradnja pozimi je možna, vendar mraz, vlaga in sneg povečajo tveganje za zamude in težave. Poglej konkretne izkušnje iz najine gradnje.

Gradnja hiše pozimi je danes tehnično možna. Obstajajo dodatki za beton, posebna lepila, zaščitni ukrepi in materiali, ki omogočajo delo tudi pri nizkih temperaturah. No, razen tistih, ki ne. A vprašanje ni samo, ali se da. Za investitorja je pomembnejše vprašanje, ali si res želi prostovoljno povečati tveganje za zamude, dodatne stroške in zaplete. Midva bi danes odgovorila precej hitro: če bi lahko izbirala, pozimi ne bi gradila.

Mraz ni edina težava

Zimska gradnja ne pomeni samo nekaj stopinj manj na termometru, ampak kombinacijo nizkih temperatur, vlage, snega, zamrznjenih podlag, krajših dni in precej manjšega časovnega okna, v katerem so pogoji primerni za izvedbo. Težave so posebej izrazite pri delih, kjer materiali vsebujejo vodo. Pri betoniranju, zidanju, estrihih ali fasadnih sistemih nizke temperature upočasnijo kemične reakcije, zmrzovanje vode pa lahko material tudi poškoduje. Četudi morda obstajajo rešitve, skoraj vsaka pomeni dodatno organizacijo, zaščito, čakanje ali strošek. Zato je razlika med »tehnično izvedljivo« in »smiselno za zasebnega investitorja« lahko precej velika.

Betoniranje pozimi zahteva več previdnosti

Pri betonu je težava posebej jasna. Nižje temperature močno upočasnijo pridobivanje trdnosti, mlad beton pa je občutljiv na zmrzovanje. Standard SIST EN 13670 zahteva, da temperatura površine betona ne pade pod 0 °C, dokler beton ne doseže najmanj 5 MPa trdnosti. Zato so pri betoniranju pozimi potrebni dodatni ukrepi, na primer zaščita pred mrazom in prilagoditev same izvedbe. Z drugimi besedami: betonirati se pozimi da, samo bistveno manj stvari lahko prepustiš naključju.

Najina gradnja pri -18 °C

Midva sva dobila precej dober praktični tečaj zimske gradnje. Zgornja plast podložnega betona je kljub dodatku zmrznila in se začela luščiti. Čez dan je bilo nad ničlo, a proti večeru se je temperatura spustila nižje. Beton se po nekaj dneh ni posušil, zato ga je bilo treba visokotlačno očistiti, nadaljevanje del pa se je zamaknilo, ker se je sušenje iz nekaj dni podaljšalo na nekaj tednov.

Pri polaganju samolepilne folije med slojema XPS smo morali čakati na najmanj 5 °C, ker je to zahteval material. Pri polaganju prvega sloja XPS pa nas je pričakalo približno 20 centimetrov snega. Tisti dan je bilo zunaj -18 °C. Gradnja je seveda šla naprej, vprašanje je samo, koliko dodatnega časa, dela in živcev je bilo za to potrebnih.

Tehnični list je pomembnejši od terminskega plana

To je ena uporabnejših lekcij, ki sva jih odnesla iz obeh gradenj. Če tehnični list materiala določa minimalno temperaturo, čas sušenja ali druge pogoje za vgradnjo, terminski plan izvajalca teh zahtev ne spremeni. Vodja projekta je želel z deli nadaljevati, izvajalec pa je vztrajal, da vreme ni primerno. Tehnični list izdelka je seveda potrdil izvajalčevo stališče. Zato je pri zimskih delih zelo smiselno preveriti vse materiale in njegove pogoje vgradnje.

Kdaj je potem bolje graditi?

Univerzalnega datuma ni, saj so lahko razmere v Sloveniji zelo različne že na razdalji nekaj deset kilometrov. Če pa lahko termin zunanjih del izbiraš, bi midva danes ciljala na pomlad, poletje ali zgodnjo jesen in si pustila nekaj vremenske rezerve.

Gradnja hiše je že sama po sebi dovolj velik projekt. Tehnično je marsikaj mogoče narediti tudi pozimi, vendar to še ne pomeni, da si moraš zavestno dodati še eno plast tveganja. Če bi naju danes nekdo vprašal, kaj bi pri gradnji naredila drugače, bi bila ena prvih alinej zelo preprosta: ne bi gradila pozimi.

Gradnja
Prejšnja novica
Gradnja pozimi: se da, ampak ali se res splača?
Naslednja novica
Kako najti zazidljivo parcelo, še preden se pojavi v oglasu?