Česa popis del ne zajema? In zakaj lahko na gradbišču porabiš več, kot piše na papirju!
Popis del je eno najpomembnejših izhodišč pri pripravi ponudb za gradnjo. V njem so navedena dela, materiali in predvidene količine, zato lahko več izvajalcev pripravi ponudbo na isti osnovi in jih potem lahko smiselno primerjaš. Toda tukaj se skriva pomemben detajl: količina, zapisana v popisu, ni nujno (ali vedno) enaka količini, ki jo boš na gradbišču dejansko porabil.
Izračunana količina in dejanska poraba nista vedno ista številka
Na papirju je mogoče precej natančno izračunati površine in prostornine. Gradbišče pa žal ni Excelova tabela. Pri nekaterih materialih moraš upoštevati prekrivanja, rezanje in način vgradnje. Pri nasutjih se material med utrjevanjem zbija, dejanska priprava terena pa je praktično vedno večja od samega tlorisa objekta. Pri najini gradnji je bilo v popisu predvidenih dobrih 200 m³ materiala (tamponsko nasutje), v realnosti pa sva ga potrebovala približno 450 m³. To ne pomeni, da je bil popis slab. Pomeni pa, da projektantska količina sama po sebi še ni zagotovilo, koliko materiala boš na koncu dejansko naročil in plačal. In to je pomembno tudi za finančno konstrukcijo.
Kam je šlo dodatnih 250 m³ materiala?
Kot omenjeno, projektantski popis ni upošteval posedanja in zbijanja nasipnega materiala. Poleg tega nismo utrjevali samo površine neposredno pod temeljno ploščo, ampak približno 1 do 2 metra širši pas okoli zakoličbe temeljne plošče. Ta dodatni prostor je med gradnjo nujen za postavitev gradbenega odra, začasno odlaganje materiala in odpadkov ter za varen dostop in manevriranje mehanizacije. Del prostora je pogosto nujen tudi za pripravo infrastrukture (cevi za kanalizacijo, elektriko, vodo ipd).
Hkrati smo že v tej fazi utrdili tudi površino bodoče terase in približno 25 metrov dovozne poti. Del teh površin bi sicer lahko uredili tudi pozneje, vendar smo se odločili, da jih pripravimo že med gradnjo. Tako so jih gradbena mehanizacija, tovornjaki in vsakodnevna uporaba sproti dodatno utrjevali.
Tudi načrt ima lahko napako
Projektiranje je strokovno delo, vendar ga še vedno opravljajo ljudje. Pri nama se je na primer šele na dan dostave armature pokazalo, da bi del armature po načrtu štrlel iz betonske plošče. K sreči smo težavo pravočasno opazili, železokrivnica pa je omogočila zamenjavo brez dodatnega stroška. Takšni primeri niso razlog, da projektni dokumentaciji ne bi zaupal. So pa dober razlog, da pomembne detajle pred izvedbo preveri še nekdo, ki bo stvar dejansko izvedel.
Popis del je osnova, ne kristalna krogla
Inženirska zbornica Slovenije projektantski predračun opisuje kot dokument, ki med drugim vsebuje popis del s količinami in vrednostmi postavk ter rekapitulacijo. Projektant mora pri tem ovrednotiti bistvene količine glede na projektno dokumentacijo.
Toda izvedba na terenu lahko pokaže okoliščine, ki jih iz načrta ni mogoče povsem predvideti. Zato bi midva danes pred večjimi naročili naredila zelo preproste stvari:
- popis del uporabila za primerjavo ponudb,
- večje količine pred naročilom preverila še z izvajalcem,
- vprašala, ali je treba upoštevati prekrivanja, odreze, zbijanje ali tehnološke izgube,
- pri večjem odstopanju pa vključila projektanta ali nadzornika.
Popis del je izredno uporaben dokument. Samo ne zamenjaj ga za zagotovilo, da bo zadnji kubični meter, kilogram ali kvadratni meter na računu popolnoma enak tistemu v tabeli. Pri gradnji se teorija in praksa slej ko prej srečata. In običajno se srečata ravno na tvojem računu. 😉
