Cena gradnje hiše: zakaj cena iz ponudbe ni cena do vselitve?
Ko začneš raziskovati ceno gradnje hiše, zelo hitro naletiš na zneske “po kvadratem metru”. Na prvi pogled je račun preprost: površino hiše pomnožiš s ceno gradnje in dobiš približen proračun. Midva bi bila pri tem računu zelo previdna. Prva spremenljivka je “skupni imenovalec” ali povedano drugače – različna pričakovanja in zahteve investitorjev. Nekdo se bo odločil za PVC okna, drug pa za lesena, morda opremljena z notranjimi in zunanjimi senčili. Pa še s komarniki. Tu je lahko odstopanje veliko, pa je to le ena od večjih postavk celotnega projekta. Zato cena po kvadratnem metru nekoga drugega ne bo nujno merodajna zate.
Druga, pomembnejša stvar: cena objekta oziroma ponudba izvajalca je namreč samo en del celotne investicije. Če želiš vedeti, koliko bo hiša dejansko stala do vselitve, moraš precej prej začeti seštevati še stvari, ki stojijo okoli nje.
Cena hiše ni enako cena celotnega projekta
Preden se lahko vseliš, potrebuješ parcelo, dokumentacijo, pripravo terena, temeljno ploščo, priključke, določene zunanje ureditve in nazadnje tudi opremo. Pri hiši na ključ lahko dodatno ugotoviš, da temeljna plošča, priključki, vertikalna hidroizolacija, podzidek, določena senčila, obdelava sten ali drugi elementi sploh niso vključeni v osnovno ponudbo. Zato je veliko pomembneje od vprašanja »koliko stane hiša na kvadratni meter« vprašanje: »kaj vse ta cena dejansko vključuje?«
Enako velja za stroške zunaj same gradnje. Komunalni prispevek, na primer, ni strošek izdelave hiše, ampak obvezna dajatev občini zaradi priključitve oziroma uporabe komunalne opreme. Še pomembneje: plačilo komunalnega prispevka ne pomeni, da je plačana tudi izvedba zasebnih delov priključkov (več o komunalnem prispevku na uradnem portalu PIS). Strošek priklopa direktno do hiše seveda nosi investitor. Na koncu je pogosto tako, da si zapravil 100 ali 150 tisoč evrov, pa nimaš ničesar, razen praznega travnika.
Najdražje so stvari, ki jih na začetku ne sešteješ
V priročniku sva za ponazoritev vzela hišo z oglaševano ceno 200.000 €. Ko k temu prišteješ nakup parcele, urejanje dokumentacije, pripravo terena, temeljno ploščo, priključke, opremo, okolico in rezervo za nepredvidene stroške, je skupna investicija seveda povsem druga številka. Pogosto vsaj dvakrat višja. To ne pomeni, da izvajalec zavaja. Pomeni samo, da cena njegovega dela ni nujno enaka tvoji ceni do vselitve.
Kako si sestaviti bolj realen proračun?
Midva bi stroške razdelila vsaj na štiri skupine:
- zemljišče in birokracija
- objekt + dela zunaj ponudbe izvajalca
- oprema
- okolica
Nato bi pri vsaki ponudbi jasno označila, kaj je že vključeno in kaj bo treba naročiti posebej. Dodala bi tudi finančno rezervo. Ne zato, ker se mora nujno nekaj zalomiti, ampak zato, ker je pred začetkom skoraj nemogoče poznati vse količine, izbire in spremembe, ki se bodo zgodile med gradnjo. Finančna rezerva koristi tudi pri stroških, ki nastanejo, ker ne vemo niti,kaj vprašati.
Najboljši donos je strošek, ki ga pravočasno preprečiš
Zato je treba biti posebej previden pri izbiri izvajalca in predvsem preden podpišeš pogodbo. Takrat lahko še vplivaš na obseg ponudbe, morebitna doplačila in odgovornosti izvajalca. Pogosto se pošaliva, da je lahko priročnik ena boljših investicij pri gradnji.
Napake, zapleti in stvari, ki jih takrat nisva vedela ali pravočasno preverila, so naju udarili po žepu za skoraj 100.000 €. Temu lahko prištejeva še najmanj 500 ur lastnega dela. Zato sva se na v najinih vsebinah osredotočila na konkretna vprašanja in opozorila, ki jih je koristno poznati, še preden odločitve postanejo drage. Pri gradnji se najboljši donos včasih ne meri v odstotkih, ampak v napaki, ki si jo pravočasno preprečil.
Cena gradnje hiše je zato uporabna informacija samo, če veš, katero ceno gledaš. Cena konstrukcije, cena hiše na ključ in cena popolnoma končanega doma so lahko tri zelo različne številke. In ja, tudi midva sva presegla zastavljeni finančni okvir. Obakrat.
